Elektronski elementi na osnovi organskih polprevodnikov so izvedeni s težnjo po kar je mogoče zmanjšanju električne upornosti med elektrodo, ki injektira naboje in organskim polprevodnikom.  Izboljšave na področju upornosti stika elektroda/polprevodnik vodijo do bistvenega izboljšanja delovanja elektronskega elementa, ki nastopi zaradi povečane mobilnosti električnega naboja. V literturi so navedeni številni primeri, ki kažejo da je mobilnost naboja pogojena z izbiro electrode, ki vbrizgava naboje v polprevodnik. Smiselna je domneva, da je vzrok, ki vpliva na mobilnost naboja  povezan z obstojem električnega polja na mestu interfacialne plasti, kjer se nabeje vbrizgava v polprevodnik. To odprto vprašanje predstavlja predmet intenzivnih raziskav naših sodelavcev (v sodelovanju z  Inštitutom “Jožef Stefan”). Le-ti so izpeljali analitičen izraz, ki je uporaben za eksperimente gostota toka-napetost s katerimi se najbolj pogosto meri mobilnost naboja. Izračun je ekspicitno izražen z od nič različnim električnim poljem na interfacialni plasti elektroda/organski polprevodnik, Eint, ki je lahko funkcija zunanje napetosti in efektivne mobilnosti, eff, kot je določena z največjo izmerjeno vrednostjo mobilnosti naboja danega eksperimenta. Izkaže se, da je v primeru stika, ki je opredeljen  z minimalno upornostjo, popisan s konstantno vrednostjo Eint pri čemer  tedaj gostota tokaj privzame značilnosti t. im. s prostorskim nabojem limitiranega električnega toka. V danem obdobju so raziskovalci osredotočeni v raziskave  v literature objavljenih zelo nenavadnih pojavov zmasnjševanja mobilnosti naboje z večanjem zunanjega električnega polja, za katere se izkaže, da jih je moč pojasniti na osnovi zgoraj navedenih parametrov.

V sodelovanju z Inštitutom “Jožef Stefan”, Ljubljana, Slovenija in AGH Univerzo znanosti in tehnologije, Krakow, Poljska , se ob reaktorju TRIGA odvijajo eksperimentalne raziskave ki zadevajo meritve reakcijskih presekov ⁵⁵Mn(n, g)⁵⁶Mn in njihovo ovrednotenje na osnovi modelskih izračunov. Namen zapisanih raziskav je ugotoviti možnost, da bi zapisana jedrska reakcija lahko služila kot efektivni monitor proizvodnje tricija v bodočih fuzijskih reaktorjih ITER ali DEMO, kar temelji na skrbnem izračunavanju nedoločenosti, ki opredeljujejo meritve in izračune.

• Jecl, B. Cvikl, Thin Solid Films, 646 (2018) 190.
• Koželj, B. Cvikl B, Thin Solid Films 616 (2016) 786.
• I. Kodeli, V. Radulović, G. Veniger, D. Kavšek, T. Kuc, M. Ciechanowski and W. Pohorecki,  Nuclear Fusion 59 (2019) 086051.