Laboratorij za aplikativno elektrotehniko FE UM je skupaj s podjetjem EMSISO d.o.o. uspešno zaključil z izvajanjem projekta FRIVOM - Fazni razvoj integriranega vodenega PMSM »Sinhronski motor s permanentnimi magneti«.
Projekt se je izvajal v okviru izvajanja javnega razpisa »Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju 2022/2023« na Univerzi v Mariboru in je trajal pet mesecev (od 01. 02. 2023 do 30. 06. 2023).
KRATEK POVZETEK PROJEKTA:
V okviru načrtovanega projekta so študenti in študentke dodiplomskega in postdiplomskega študija Fakultete za energetiko UM, Fakultete za logistiko UM in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM, iz različnih vidikov preučili možne rešitve načrtovanja in optimizacije integriranih električnih strojev in spoznali ter podrobneje analizirali baterijske nadzorne sisteme. Projekt je bil prvotno načrtovan, da bodo študentje in študentke pripravili načrt za izvedbo proizvodnje integriranega električnega stroja, predvsem s poudarkom na optimizaciji nabavno-logističnih poti in proizvodnih kapacitet. Tekom projekta so se, predvsem zaradi potreb sodelujočega partnerskega podjetja, aktivnosti razširile še na baterijske nadzorne sisteme (BMS-Battery Management System). To so namreč sistemi, ki zagotavljalo varno in učinkovito delovanje celotnega baterijskega sklopa.
Aktivnosti projekta so si sledile v štirih korakih, in sicer:
V prvem koraku so se študentje z interdisciplinarnega področja seznanili z že znanimi metodami merjenja karakteristik elektromotorjev (asinhronskih in sinhronskih) ter načrtovanja vodenja za omenjene motorje. Pridobili so bistvena spoznanja v smislu optimizacijskih postopkov ter postopkov načrtovanja električnih strojev za povečanje performančnih lastnosti.
V drugem koraku so se pričeli spoznavati z baterijskimi nadzornimi sistemi. Sisteme so natančno definirali, preučili njihovo funkcionalnost, kako delujejo in kje vse se uporabljajo. Predstavili so prednosti in slabosti takšnih sistemov ter delitev BNS glede na vrste baterijskih celic.
Sledil je tretji korak, kjer so na podlagi pregleda trenutnega stanja na trgu in v svetu že poskušali najti sisteme, ki bi bili koristni za integracijo v produkte, ki jih razvija in proizvaja partnersko podjetje. V tem delu so preverili tudi varnost in okoljske vplive ter se spoznali s standardi in predpisi, ki določajo zagotovitev varnosti in doseganje zastavljenih okoljskih vplivov (IEC, UN, ISO, IEEE, UL, evropske direktive,…). V povezavi s produkti partnerskega podjetja in možnosti integracije BNS sistemov v njihove prototipe, so bile analizirane HW strukture obstoječih BMS rešitev in komunikacijski protokoli za zbiranje in prenos podatkov. Področje logistike se je posvečalo rešitvam na področju zmanjševanja stroškov in izboljšanja oskrbovalnih verig. Preučevane so bile zadeve, ki so povezane z EU, kot so razni ukrepi, ki trenutno še ne delujejo, v prihodnosti pa bodo le-ti ukrepi zelo pomembni. S tem smo poskušali partnerskemu podjetju zagotoviti prednost pred konkurenco, saj se precej podjetij iz tega področja še ne ukvarja s pomembnostjo EU taxonomije, ogljičnega odtisa, trajnosti in ekološkega oblikovanja, to pa lahko dolgoročno za podjetje predstavlja pomembno konkurenčno prednost.
V četrtem koraku je bila izvedena sinteza rezultatov posameznih skupin, njihovo ovrednotenje ter izdelava skupnega poročila projekta. Prav tako je bil ta korak namenjen promociji in diseminaciji projekta ter doseženih rezultatov z uporabo različnih metod razširjanja informacij.
Ves čas trajanja projekta so študenti uporabljali opisno oz. deskriptivno metodo s študijo različne domače, predvsem pa tuje literature. Cilji projekta so bili, z uspešnim sodelovanjem pedagoških mentorjev in mentorja iz podjetja, doseženi in v nekaterih delih celo preseženi.
Projekt je bil zastavljen na način, da so se dejavnosti odvijale večinoma z delom na daljavo (preučevanje literature, posvetovanja, koordinacija, delovni sestanki celotne ekipe in interni sestanki manjših skupin), nekaj pa tudi v laboratorijih Fakultete za energetiko in na Inštitutu za energetiko.
Namen projekta je bil, da se študentje seznanijo s posameznimi razvojnimi procesi v sklopu širšega razvoja produkta namenjenega trgu. Študentje so bili vključeni v posamezne razvojne faze, od teoretičnega načrtovanja, prototipiranja, razvoja posameznih strojnih in programskih komponent, do faz vezanih na ekonomiko izdelka, kot so izbira elektronskih komponent, izbira dobaviteljev. V okviru projekta se je teoretično-eksperimentalno izvedla tudi optimizacija logistike za končno produkcijo izdelka.
Z vestnim in predanim delom so študentje namen dosegli in v določenih primerih celo presegli. S tem so izboljšali svoje spretnosti, znanja in kompetence, prav tako pa so osvojili kar nekaj inovativnih pristopov/rešitev/praks za uspešno doseganje zastavljenih ciljev in prav to predstavlja ključni dosežek projekta.
