Fakulteta za energetiko UM je dne 8. 11. 2023 organizirala okroglo mizo Študijski programi za trajnostni zeleni prehod (jedrska energetika).
Na okrogli mizi, ki jo je moderirala Klara Eva Kukovičič, so o tematiki spregovorili:
- prof. dr. Dean Korošak, prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru,
- g. Danijel Levičar, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije,
- g. Jože Pavlovič, direktor Šolskega centra Krško-Sevnica,
- g. Gorazd Pfeifer, predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško d.o.o.,
- prof. dr. Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru,
- g. Andrej Sluga, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti Mestne občine Krško ter
- dr. Tomaž Žagar, vodja službe za planiranje in nadzor v GEN energija d.o.o.
Uvodne iztočnice za pogovor je podal dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru, prof. dr. Sebastijan Seme, ki je predstavil pilotni projekt Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru z naslovom Pregled in posodobitev ključnih učnih vsebin, znanj, spretnosti in pričakovanih učnih izidov za trajnostni zeleni prehod, ki se izvaja v okviru stebra Pametna, trajnostna in vključujoča rast v nacionalnem programu Načrta za okrevanje in odpornost.
V nadaljevanju so udeleženci razpravljali o dejanski definiciji zelenih tehnologij za pridobivanje električne energije, kjer je prevladalo enotno mnenje razpravljavcev, da lahko jedrsko energijo zagotovo štejemo med t.i. zelene tehnologije, saj gre za nizkoogljični vir, ki trenutno edini predstavlja alternativo fosilnim gorivom.
Dr. Tomaž Žagar je izpostavil, da je trenutno najprimernejša energetska mešanica, mešanica jedrske energije ter obnovljivih virov energije. Poudaril je tudi, da trenutno 15 držav v Evropi pristopa k izgradnji novih jedrskih elektrarn. Predstavil je tudi podatek, da javnomnenjske ankete kažejo, da se podpora izgradnji nove jedrske elektrarne v Sloveniji v zadnjih letih povečuje; izgradnjo nove jedrske elektrarne trenutno podpira okrog 63% vprašanih.
Danijel Levičar je izpostavil, da se podpora jedrski energiji tudi v slovenski politiki povečuje, kar se nenazadnje kaže tudi z njegovim imenovanjem na mesto sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije. Izpostavil je, da umeščanje nove jedrske elektrarne kompleksen proces, v katerega mora biti vključeno veliko število deležnikov, in da tudi zaradi tega proces dolgotrajnejši. Poudaril je tudi, da bo v naslednjih letih potrebno zagotavljati občutno večje število kadrov, ki bodo sodelovali pri gradnji in obratovanju nove jedrske elektrarne.
Daljša razprava je potekala na temo zagotavljanja ustreznih kadrov na področju tehnike, tudi v povezavi z izgradnjo nove jedrske elektrarne.
Prof. dr. Sebastijan Seme je opozoril na splošni problem natalitete in posledično zmanjševanje nabora ustreznih kadrov, ki jih gospodarstvo potrebuje. Predstavil je podatek, da se na Univerzi v Mariboru povečuje delež tujih študentov, ki bodo delno zapolnili navedeno vrzel. Predstavil je podatke o skupnem številu diplomantov, visoki zaposljivosti inženirjev energetike in o pozitivnih odzivih, ki jih fakulteta prejema v zvezi s kompetencami diplomantov. Poudaril je tudi pripravljenost fakultete za prilaganje potrebam po dodatnih kadrih, ki bodo potrebni pri umeščanju in obratovanju nove jedrske elektrarne.
Dr. Tomaž Žagar je izpostavil, da so v skupini GEN v zadnjem obdobju povečali število zaposlenih za 30%, ter da se soočajo z določenimi težavami pri pridobivanju primernih kadrov. Opozoril je tudi na stereotipe, ki se pojavljajo v zvezi z jedrsko energijo in opozoril na potrebne aktivnosti za nadomeščanje stereotipov z dejstvi, ki so povezani z jedrsko energijo.
Jože Pavlovič je poudaril, da je potrebno večji poudarek tehničnim poklicem nameniti že v osnovni šoli, mlade pa vzpodbujat k aktivnostim, ki jih radi počnejo, jih poslušat in jim zadajat dosegljive cilje. Predstavil je primere dobrih praks pri uvajanju novih učnih vsebin s področja jedrske energetike ter pri izvajanju projektov za promocijo tehnike in energetske pismenosti.
Gorazd Pfeifer je poudaril, da velik poudarek pri zaposlovanju dajejo veščinam in razvoju novih znanj, ki so zelo pomembna tudi pri razvoju varnostne kulture zaposlenih. Prav tako je pojasnil, da zaposlujejo tudi inženirski kader iz Hrvaške, zato zaenkrat še nimajo večjih težav pri pridobivanju potrebnih kadrov.
Prof. dr. Dean Korošak je predstavil zgodovino izobraževanja jedrskih strokovnjakov v Sloveniji in izpostavil, da v Sloveniji ne obstaja študijski program, ki bi izobraževal jedrske strokovnjake po celotni študijski vertikali. Poudaril je tudi, da je v Sloveniji ogromno znanja s področja jedrske energetike in bi morebitna ustavitev jedrskega programa zelo osiromašila tudi raziskovalni potencial v Sloveniji.
Andrej Sluga je poudaril pomembnost prisotnosti jedrske elektrarne v lokalnem okolju ter omenil številne projekte, ki so sofinancirani iz sredstev omejene rabe prostora. Prav tako je izpostavil podporo, ki jo Mestna občina Krško izkazuje Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru. Poudaril je tudi pomembnost usmerjanja mladih za tehnične poklice že v osnovnih šolah.
Tudi ostali udeleženci okrogle mize so izpostavili pomembnost promoviranja tehničnih poklicev, ki so v primerjavi z drugimi poklici v podrejenem položaju.
Srebrni pokrovitelj:
»Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, in Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z načrtom v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod (C3 K5), za ukrep investicija F. Izvajanje pilotnih projektov, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0: projekt Pilotni projekti za prenovo visokega šolstva za zelen in odporen prehod.«.
