Wikipedia:
Energetika je gospodarska panoga, ki obsega pridobivanje, trgovanje, prenos, dobavo in uporabo vsake energije, razen tiste, ki jo človek zajema in uporablja v obliki hrane zase ali za druga živa bitja. V energetiko prav tako ne štejemo bioenergije in drugih pojmov iz mejnih področjih znanosti, kot je denimo parapsihologija.
Energetika je tudi interdisciplinarno področje, ki obsega energijske vire, energijske tehnologije in uporabe energije v gospodarstvu. Poleg naravoslovnih in tehničnih vprašanj so v sodobni energetiki pomembna še družbena, gospodarska in okoljevarstvena vprašanja, povezana s tehnično uporabo energije.
Slovenska energetika v številkah
Poslovanje družb 2015
(Vir: Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo: Poslovanje družb elektrogospodarstva, premogovništva in prenosa zemeljskega plina v letu 2015; september 2016)
V letu 2015 so družbe elektrogospodarstva, premogovništva in prenosa zemeljskega plina skupaj ustvarile 102,4 mio EUR dobička. Povprečna bruto plača na zaposlenega po stanju v letu 2015 je v elektrogospodarstvu znašala 2.393,65 EUR, v premogovništvu pa 2.247,65 EUR, povprečna plača v Sloveniji pa je znašala 1.555,89 EUR. Skupno je bilo v letu 2015 zaposlenih 7.645 delavcev, od tega 27,7% z najmanj visokošolsko izobrazbo.
Stanje na področju energetike 2016
(Vir: Agencija za energijo: Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2016; junij 2017)
Energetski trg
Skupni prihranek gospodinjskih odjemalcev električne energije, ki so v tem obdobju zamenjali dobavitelja, je ocenjen na več kot 10 milijonov evrov.
7 % oziroma 76.531 odjemalcev električne energije je v letu 2016 zamenjalo dobavitelja,
kar uvršča Slovenijo med države z najbolje razvitimi trgi. 29 % je v obdobju 2011–2016
znašalo znižanje končne cene zemeljskega plina zaradi konkurenčnih razmer na trgu
in drugih dejavnikov.
Električna energija
V letu 2016 je bila skupna poraba električne energije skoraj 2 % večja kot leto prej. V Sloveniji je bilo 36 % električne energije proizvedene v jedrski elektrarni, 34 % v proizvodnih enotah, ki uporabljajo obnovljive vire, in 30 % v elektrarnah na fosilna goriva.
7,7 % celotne v Sloveniji proizvedene električne energije oziroma 1003,5 GWh je bilo proizvedenih v elektrarnah, vključenih v podporno shemo. 12 % je znašala uvozna odvisnost Slovenije, saj je bilo z domačimi proizvodnimi viri pokritih 88 % slovenske porabe električne energije.
Zemeljski plin
96,46 % veleprodajnega trga z zemeljskim plinom v Sloveniji obvladujejo trije največji dobavitelji. Poraba zemeljskega plina se povečuje, v letu 2016 je bila za 4,5 % večja od preteklega leta, povečala se je že drugo leto zapored.
OVE in URE
Skupna nazivna moč proizvodnih naprav, vključenih v podporno shemo, je ob koncu leta 2016 dosegla 412 MW, v njih je bilo proizvedeno 1003,5 GWh električne energije. Dejanski strošek podporne sheme v letu 2016 je znašal približno 139 milijonov evrov, povprečna podpora za MWh proizvedene električne energije pa 138,5 evra.
41 projektov vetrnih elektrarn s skupno nazivno močjo večjo od 56 MW je bilo prijavljenih na prvi javni poziv agencije za vstop v podporno shemo. 15 % je znašal delež prispevka za OVE in SPTE v celotnem strošku električne energije značilnega gospodinjskega odjemalca.
Toplota
Oskrbo s toploto je izvajalo 51 distributerjev v 59 občinah, število odjemalcev se je zmanjšalo za približno 3 %. 56,9 % je v strukturi primarnih energentov za proizvodnjo toplote znašal delež premoga. 878 kilometrov je bila skupna dolžina distribucijskih sistemov za distribucijo toplote v Sloveniji.
